Veliki kitajski državni proizvajalec raket, izdelovalec družine raket z imenom Dolgi pohod, je v petek sporočil, da mu je prvič uspelo v Južnokitajskem morju pridobiti nazaj večkrat uporabno nosilno raketo orbitalnega razreda. Prelomna misija se je začela z izstrelitvijo rakete Dolgi pohod 10B s komercialnega vesoljskega izstrelišča Wenchang na otoku Hainan.
Okoli 64 metrov visoka raketa s sedmimi kerozinskimi motorji se je dvignila po lokalnem času ob 12.15. Približno 10 minut pozneje se je Dolgi pohod 10B vrnil iz vesolja in se z samodejnim vodenjem usmeril v štirinožni okvir, pritrjen na obalno ladjo. Rakete so ujeli kabli, napeti v rešetkastem vzorcu nad ladjo, medtem ko je ugasnila motorje. Zgornja stopnja rakete je medtem nadaljevala pot in v orbito spravila tovor z imenom CX-26, ki ima neznan namen. Kitajski uradniki so let ocenili kot popolnoma uspešen.
Vse več jih je
»To je zgodovinski dan v kitajskem vesoljskem programu!« je na omrežju X zapisala Mao Ning, tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva. »Kitajska raketa Dolgi pohod 10B je uspešno opravila svoj prvi let – in z mrežo pridobila nazaj tudi svojo prvo stopnjo. To je prvo usmerjeno pridobivanje rakete nazaj v državi. To je velik skok na trgu večkrat uporabnih nosilnih raket.«
S petkovim pristankom sta Kitajska korporacija za vesoljsko znanost in tehnologijo (CASC) in njena hčerinska družba, Kitajska akademija za tehnologijo nosilnih raket (CALT), postali tretja organizacija, ki ji je ta podvig uspel. SpaceX ga je izvedel leta 2015 z raketo Falcon 9, leta 2024 pa z nosilno raketo Starship/Super Heavy. Blue Origin pa je lani novembra prvič pristal z nosilno raketo New Glenn na morski ploščadi.
SpaceX in Blue Origin uporabljata pristanek z motorji za vrnitev nosilnih raket Falcon 9 in New Glenn na morske ploščadi ali kopenske pristajalne steze. Pri Starshipu je SpaceX pionirsko razvil novo metodo, pri kateri večkrat uporabno nosilno stopnjo rakete na izstrelišču ujamejo z mehanskimi rokami, nameščenimi na izstrelitvenem stolpu.
Pri Dolgem pohodu 10B za pridobivanje nazaj uporabljajo drugačen pristop: rešitev združuje morsko ladjo, ki plava na ciljno območje, s tehniko ujetja, ki je nekoliko podobna tisti, ki jo SpaceX uporablja pri Starshipu, le da ujetje ne poteka z rokami, temveč z mrežo. Ujetje rakete na ta način zmanjšuje vpliv ponovne uporabe na nosilnost.
Dolgemu pohodu 10B za pristanek ni treba nositi nog, uporabljenih za pristajanje, pri tej metodi pa je za pristanek potrebno tudi manj dodatnega goriva, saj ladja pride k raketi.
CASC je v sporočilu navedel, da so med preskusnim poletom Dolgega pohoda 10B uspešno preizkusili ključne osnovne tehnologije za večkrat uporaben izstrelitveni sistem, na primer večkratni ponovni zagon motorja z vžigom na veliki višini, visoko natančno navigacijo in krmiljenje ter prvo ujetje in pridobitev nazaj na morski ploščadi s sistemom z mrežo.
Petkova izstrelitev je bila hkrati prvi let Dolgega pohoda 10B: gre za raketo srednje nosilnosti z zmogljivostjo tovora okoli 16 ton v nizko Zemljino orbito. To je nekoliko manj od nosilnosti SpaceXove rakete Falcon 9. Dolgi pohod 10B je dvostopenjski: prva stopnja ima sedem motorjev YF-100K, ki uporabljajo kerozin in tekoči kisik, druga stopnja pa deluje z enim motorjem YF-219 na metan.
»V prihodnje bo razvojna ekipa Dolgega pohoda 10B še naprej optimizirala zmogljivost vozila in pospešila iterativni razvoj tehnologij večkrat uporabnih raket,« je sporočil CASC. »Preskusni let za ponovno uporabo prve stopnje naj bi bil končan še do konca letošnjega leta.«
Dolgi pohod 10B je podoben raketi 10A, ki na prvi pravi preskusni let še čaka. Dolgi pohod 10A ima enak motor prve stopnje kot Dolgi pohod 10B, a drugačno zgornjo stopnjo in drugačen tovorni prostor za sprejem tovora in satelitov. Dolgi pohod 10A je namreč zasnovan predvsem za prevoz ljudi in bo uporaben z novo vesoljsko ladjo države, Mengzhou, ki bo zamenjala posadkino kapsulo Shenzhou in raketo Dolgi pohod 2F, ki se uporablja za njeno izstrelitev v orbito.
Proti Luni
Težja konfiguracija rakete, imenovana Dolgi pohod 10, je ključni del kitajskega lunarnega programa. Ta močnejša raketa za večji potisk združuje tri večkrat uporabne prve stopnje Dolgega pohoda 10. Druga in tretja stopnja bosta kitajske astronavte in njihove pristajalne module pospremili proti Luni. Cilj kitajske vlade je do leta 2030 spraviti človeka na Luno.
Kitajska je februarja izstrelila pomanjšano različico rakete Dolgi pohod 10A s prototipom kapsule Mengzhou, da bi preizkusila sistem za prekinitev izstrelitve vesoljskega plovila, ki bi se vklopil, če bi bilo treba člane posadke med izstrelitvijo odstraniti iz pokvarjene rakete. Preizkus Mengzhoua je bil uspešen, pomembno pa je, da je Dolgi pohod 10A po ločitvi kapsule od nosilne rakete letel naprej, se na koncu vrnil na Zemljo in usmerjeno pristal na morju. Pri Dolgem pohodu 10B so ta dosežek za korak nadgradili z ujetjem v zraku.
Številna komercialna podjetja in podjetja, ki jih podpira vlada, na Kitajskem poskušajo ujeti tekmece iz Združenih držav. Kitajska je druga največja vesoljska sila na svetu, a ameriška podjetja – na čelu s SpaceX – trenutno v orbito spravljajo tovore približno dvakrat pogosteje kot kitajske rakete. SpaceXov bliskovit tempo izstrelitev omogoča delno večkrat uporabna raketa Falcon 9, ki jo poskušata posnemati tudi Blue Origin in kitajska podjetja.
Ameriški vojaški voditelji napredek Kitajske pri tehniki večkrat uporabnih raket imajo za ključni dejavnik glede tega, da bi država lahko predstavljala grožnjo ameriškim sredstvom v vesolju. »Skrbi me, kdaj bodo Kitajci ugotovili, kako izvesti večkrat uporabne nosilne rakete, ki jim bodo omogočile, da bodo v orbito spravljali več tovora hitreje kot zdaj,« je na lanski konferenci povedal ameriški brigadni general Brian Sidari.
SpaceX je z izkoriščanjem hitrih zaporednih izstrelitev rakete Falcon 9 v orbito že spravil več kot 12 tisoč satelitov za svoje internetno omrežje Starlink.
Starlink je ameriški vojski prinesel številne stranske projekte, med njimi varnostno komunikacijsko omrežje z imenom Starshield, ki je konstelacija vohunskih satelitov, zasnovana na Starlinku. V zadnjem času je SpaceX dobil tudi pogodbe za zagotovitev novega vesoljskega podatkovnega omrežja za ameriško vlado, med drugim za prepoznavanje kopenskih in zračnih tarč s pomočjo satelitov.
Vse to bi pomenilo prednost za ameriške sile v kateri koli prihodnji vojni s Kitajsko, ki je pri uvajanju svoje različice Starlinka še v zgodnji fazi. Če bi Kitajska lahko uvedla redno ponovno uporabo raket, bi to bistveno razširilo izstrelitvene zmogljivosti države in pospešilo nadoknadenje zaostanka.
To je šele začetek
Dve kitajski podjetji za izdelavo raket sta že prej poskusili pridobiti nazaj svoje rakete, potem ko sta jih izstrelili z enega od kitajskih domačih vesoljskih pristanišč. Prvo je bilo LandSpace, zasebno financirano podjetje, ki je decembra predstavilo svojo raketo srednjega razreda Zhuque-3. Raketa je dosegla orbito, a je nosilna raketa z veliko hitrostjo strmoglavila v puščavi Gobi, blizu območja pristanka. Nekaj tednov pozneje je drug kitajski državni proizvajalec raket uspešno izstrelil prvo raketo Dolgi pohod 12A, a so pri nosilni raketi med pristankom spet izgubili nadzor in je niso uspeli spraviti dol nepoškodovane.
Naslednji let rakete Zhuque-3 se lahko zgodi še ta mesec ali avgusta, LandSpace pa bo po pričakovanjih spet poskusil spraviti nosilno raketo dol. Toda obstajajo še druge kitajske rakete, ki bi lahko kmalu postale večkrat uporabne, med njimi Tianlong-3 podjetja Space Pioneer, Dolgi pohod 12B podjetja China Commercial Rocket Co., Kinetica-2 podjetja CAS Space, Hyperbola-3 podjetja i-Space in vesoljsko plovilo Pallas-1 podjetja Galactic Energy.
Kitajska pa ima tudi javno izražen cilj, da v prihodnje predstavi ogromno večkrat uporabno raketo, ki bo po velikosti podobna Starshipu in bo nosila ime Dolgi pohod 9.
V Združenih državah so trenutno večkrat uporabne SpaceXove rakete Falcon 9, Falcon Heavy in Starship ter Blue Originova raketa New Glenn. Rocket Lab si prizadeva do konca leta v orbito spraviti svojo prvo raketo srednje nosilnosti Neutron z večkrat uporabno nosilno stopnjo. Relativity Space razvija delno večkrat uporabno raketo velike nosilnosti z imenom Terran R, Firefly Aerospace pa v sodelovanju s podjetjem Northrop Grumman dela na raketi Eclipse, katere prvo stopnjo bo sčasoma mogoče pridobiti nazaj in ponovno uporabiti. Stoke Space si je zastavil še drznejši cilj: razviti želi popolnoma večkrat uporabno raketo z imenom Nova.
Več evropskih podjetij prav tako načrtuje preizkušanje tehnologije večkrat uporabnih raket, vendar njihova vozila še niso tako dozorela kot ameriški in kitajski sistemi. Tudi v Indiji, na Japonskem in v Rusiji se je že pojavila potreba po večkrat uporabnih raketah, čeprav se stopnja izvedljivosti razlikuje.
Hitro širjenje kitajskih raketnih podjetij – ki jih že najdemo na štirih kopenskih vesoljskih pristaniščih in več morskih izstrelitvenih ploščadih – v kombinaciji z možnostjo ponovne uporabe lahko Kitajski omogoči, da v prihodnjih letih zelo hitro poveča pogostost izstrelitev in tako v nekaj letih ujame Združene države, menijo zahodni strokovnjaki, ki razvoj dogodkov spremljajo z nekaj zaskrbljenosti.
»S konkurenco ni nič narobe, dokler poteka v miroljubni obliki,« pravi Charles Galbreath, upokojeni ameriški polkovnik in sodelavec za vesoljske raziskave na Inštitutu Mitchell. »To lahko spodbudi inovacije, vendar me skrbi, da kitajski nameni v zgodovinski perspektivi niso bili vedno miroljubni. Zato moramo skrbno spremljati vsak njihov korak. Po eni strani tekmujejo s SpaceX, a vemo, da ker so kitajska vojaška organizacija in vesoljske zmogljivosti vse pod vojaškim nadzorom, bodo njihove oborožene sile imele od te tekme veliko koristi.«
