Kombinacija dveh dobro uveljavljenih zdravil je pri miših omilila poškodbe možganov, povezane s kapjo, potem ko je znatno znižala telesno temperaturo glodavcev – o tem je poročala raziskovalna skupina na straneh revije Science Translational Medicine. Klinično preskušanje zdravil na bolnikih s kapjo je že potrdilo, da je terapija varna, vendar se pri uporabljenih odmerkih pri ljudeh za zdaj zdi neučinkovita.
Takšna zdravila bi lahko nekega dne podaljšala časovno okno, v katerem lahko bolniki, ki so prebolili kap, prejmejo zdravljenje za ponovno vzpostavitev pretoka krvi, preden nastane preveč škode, pravi Shaun Morrison, nevroznanstvenik z Oregon Health & Science University.
Strokovnjaki terapevtske učinke hipotermije proučujejo že desetletja: drastično znižanje temperature telesnega jedra namreč lahko v številnih primerih pomaga odložiti poškodbe pri nekaterih stanjih, na primer pri srčnem zastoju. Sem sodi tudi tista vrsta kapi, ki nastane, ko krvni strdek zapre eno od možganskih žil, zaradi česar živčne celice ostanejo brez kisika. Po eni od teorij lahko sprožitev hipotermije v takem primeru zmanjša presnovno aktivnost živčnih celic. Celice tako lahko ob manj kisika preživijo dlje, zdravniki pa imajo več časa za odstranitev ali raztopitev strdka.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so kitajski raziskovalci poskušali pri bolnikih s kapjo s kombinacijo zdravil klorpromazin in prometazin sprožiti »umetno hibernacijo«, pravi soavtor študije o rezultatih Yuchuan Ding, nevroznanstvenik z Wayne State University. Klorpromazin se uporablja za zdravljenje shizofrenije in bipolarne motnje, prometazin pa za slabost in bruhanje po operaciji. Poskus so opustili, ker je krvni tlak bolnikov pri uporabljenih velikih odmerkih padel na nevarno nizko raven.
Zamisel je bila »pred svojim časom«, zdaj pa je napočil čas, da jo ponovno preučimo, pravi Ding. V najnovejši raziskavi so raziskovalci miši dali kombinacijo zdravil in ugotovili, da je telesno temperaturo glodavcev znižala deloma s tem, da je razširila žile blizu kože. S tem se je sprostila toplota, ki jo kri prenaša iz globine telesa. Miši, zdravljene z obema zdraviloma, so porabile manj kisika kot tiste, ki so jih ohlajali z drugo spojino ali z ledenimi vrečkami, kar kaže, da sta zdravili upočasnili presnovo živali. Ta upočasnitev je prav tako prispevala k padcu telesne temperature.
Strokovnjaki so pri nekaterih miših sprožili kap in ugotovili, da je pri tistih, ki so nato prejele obe zdravili, odmrlo manj možganskega tkiva kot pri tistih, ki zdravil niso prejele. Prve živali so dosegle boljše rezultate tudi pri nevrološkem ocenjevanju po kapi. Kombinacija zdravil je pomagala tudi pri okrevanju makakov rezusov po kapi.
Raziskovalci so zdravila nato v različnih odmerkih preskusili še v klinični raziskavi z 32 udeleženci. Čeprav sta se zdravili izkazali za varni, so raziskovalci opazili le minimalen ohlajevalni učinek, pri izidih bolnikov pa ni prišlo do pomembnega izboljšanja, niti pri največjih preizkušenih odmerkih.
Ena od možnih razlag je, da so raziskovalci zdravila udeležencem dajali v obliki 12,5-urne infuzije. »Menimo, da je to obdobje predolgo,« pravi soavtor študije Shuaili Xu, nevroznanstvenik s pekinške Capital Medical University. Ekipa je že začela raziskavo, v kateri bodo približno polovico najvišjega odmerka dali v eni sami uri, in upa, da bo ta uspešnejša.
