Pred približno 220 tisoč leti se je skupina lovcev in nabiralcev zbrala ob izdanku skrilavca na vzhodnih travnatih pustinjah Južne Afrike. Na najdišču ob reki Jojosi so spretno trkali kamne drug ob drugega, da so jih postopoma oblikovali v majhne bloke, iz katerih so pozneje lahko izdelali rezila, strgala, kladiva in druga orodja.
Najdbe izdelave orodij z najdišča Jojosi kažejo, da je bila ta metoda, pri kateri so iz visokokakovostne surovine izdelovali vsestransko nadalje obdelovalna »surova jedra«, aktivna že več kot 50 tisoč let prej, kot so mislili doslej, razkriva Nature Communications, v kateri je pred kratkim izšla študija.
Delo izpodbija prevladujoče mnenje, da so zgodnji ljudje na surovine naletali naključno med potepanjem, pravi Huw Groucutt, arheolog z Malteške univerze, ki v raziskavi ni sodeloval; to še dodatno osvetljuje, kako prefinjenega vedenja so bili naši predniki sposobni.
Najstarejša kamnita orodja, znana na podlagi arheoloških najdb, izvirajo izpred približno 3,3 milijona let iz Kenije in so jih verjetno izdelali daljni človeški predniki, morda australopiteki, podobni Lucy. Tehnologija izdelave orodij se je razvijala v naslednjih nekaj milijonih let, a glede večine tega obdobja je večina strokovnjakov menila, da so izdelovalci orodij kamne večinoma pobirali med lovom in nabiralništvom ali med selitvijo z enega kraja na drugega. Pred to študijo so najzgodnejši dokazi za t. i. neposredno pridobivanje – pri katerem so ljudje izdanke kamnin iskali in večkrat obiskali posebej zaradi pridobivanja surovin – izvirali z egipčanskega najdišča Taramsa 1, starega približno 166 tisoč let.
Najdbe z Jojosija ta časovni okvir postavljajo na glavo. Površino najdišča ob reki, ki so ga prvotno odkrili v osemdesetih letih, prekriva več milijonov kamnitih orodij, pravi Manuel Will, arheolog z Univerze v Tübingenu in vodilni avtor študije. Med tamkajšnjimi kamnitimi kosi je mogoče najti tako začetne kot končne izdelke postopka izdelave orodij. Izdelovalci so pri tem drobne luske klesali iz manjšega jedra, nato pa so tako dobljene bloke obdelovali naprej. Obilje odpadkov kaže, da je bilo območje predvsem proizvodno mesto »surovih blokov«, pravi Will. Nekaj končnih orodij, najdenih na kraju, ne kaže znakov obrabe, kar dodatno krepi domnevo, da je bil Jojosi kraj, kjer so orodja izdelovali, ne pa uporabljali.
Z uporabo tehnike, s katero je mogoče določiti, kdaj je svetloba nazadnje zadela kremenove minerale v plasteh tal nad kamnitimi kosi in pod njimi, je ekipa ugotovila, da so izdelovalci orodij Jojosi obiskovali skoraj 100 tisoč let, od približno 220 tisoč do 110 tisoč let nazaj. Zaradi tega je Jojosi najzgodnejše zanesljivo datirano najdišče, kjer je neposredno pridobivanje dokazano.
»Raziskava na Jojosiju kaže, da so ljudje svoja mesta pridobivanja izbirali premišljeno,« pravi Matt Lotter, arheolog z Univerze Witwatersrand, ki v raziskavi ni sodeloval. »To predpostavlja jasno načrtovanje in namernost.« Meir Finkel, arheolog z Univerze v Tel Avivu, se strinja, a dodaja, da po njegovem obstajajo dokazi, da sta napredno načrtovanje in neposredno pridobivanje surovin obstajala precej prej.
