Evropska unija skuša svoje državljane zaščititi z zakoni, ki so včasih boljši, včasih slabši. Tokrat je v ospredju Digital Fairness Act oziroma akt o digitalni pravičnosti, ki bo precej pripomogel k zaščiti igralcev pred izkoriščanjem njihove ranljivosti v digitalnem okolju.

Cilj pobude je, »da bi bili potrošniki v EU na spletu deležni enako visoke ravni zaščite kot zunaj njega«.

Za učinkovitejše izvrševanje zakonodaje bo Komisija dobila širša pooblastila za preiskovanje primerov in izrekanje glob. Po predlogu udobje pri uporabi spletnih storitev ne sme iti na račun pravičnosti, zato želijo odpraviti uporabo manipulativnih tehnik. 

Cilj je enotnejša in preglednejša zakonodaja, ki bo potrošnikom pomagala sprejemati premišljene nakupne odločitve.

Po navedbah Komisije bi lahko potrošniki v EU tako prihranili 13,7 milijarde evrov na leto. Kaj pa to pomeni v praksi?

  • Najprej odpravo manipulativnih trženjskih taktik. Prepovedani bodo zavajajoči oblikovalski vzorci, ki potrošnike s časovnim pritiskom spodbujajo k takojšnjim, nepremišljenim odločitvam. V videoigrah je to lahko denimo pojavno okno, ki trdi, da je določen lik ali kos opreme mogoče dobiti samo tisti trenutek, z lažno utemeljitvijo, da je na voljo le še nekaj kosov. Časovno omejene akcije bodo še vedno dovoljene.
  • Videoigre zadeva tudi zahteva po jasnem in preglednem prikazovanju cen. Številni založniki namesto pravega denarja uporabljajo lastne valute in s tem manipulirajo s potrošniki, saj se kupci ne zavedajo, koliko v resnici porabijo za posamezen izdelek. Zato bo treba po novem prikazati tudi znesek v pravem denarju, ki ga igralec porabi. Če na primer paket preoblek za Valorant stane 5.100 VP, bo treba zraven navesti, da je to vredno približno 45 evrov. Igralec bo nato morda dvakrat premislil, ali želi toliko odšteti za bleščečo preobleko za orožje.
  • Za mladoletnike bodo prepovedane funkcije pay-to-win in pay-to-progress, kar pomeni, da mladi ne bodo več mogli plačevati za hitrejše napredovanje ali zmago.
  • Pomembno bo jasno označevanje komercialnih vsebin vplivnežev. Zaupanja v skupnost ne bo dovoljeno izrabljati za manipuliranje z mladimi. Vplivneži bodo morali jasno razkriti komercialno naravo svojih vsebin.
  • Omejili bodo tudi nepošteno prilagojeno oglaševanje in določanje cen, ki ciljata na mladoletnike ali uporabljata občutljive podatke.
  • Obvezna bo možnost izklopa oblikovnih elementov, ki povzročajo zasvojenost. Uporabniki bodo morali imeti možnost izklopiti elemente, ki jih spodbujajo k pretirani porabi ali kompulzivnemu nakupovanju, na primer nenehne pojavne pozive.
  • Nazadnje bo lažje odpovedati digitalne pogodbe in naročnine. Ne bo več privabljanja z brezplačnimi preizkusi, po katerih naročnina samodejno ostane aktivna. Potrošniki bodo imeli pri reševanju zadev s službo za podporo strankam pravico do pogovora s človekom. Ta pravica jim bo pripadala tudi, če bo v njihovem imenu nakup opravil agent umetne inteligence. 

Komisija želi okrepiti sodelovanje in usklajevanje med državami članicami na področju varstva potrošnikov. Za določene zadeve bodo uvedeni roki, Komisija pa bo lahko izrekla globe v višini do 6 % svetovnega letnega prometa. Da bi te globe lahko tudi izterjali, bodo morala podjetja iz držav zunaj EU v Uniji imeti pravnega zastopnika za sodelovanje s pristojnimi organi.

Predloge bosta zdaj obravnavala Evropski parlament in Svet.

Prijava na e-novice

0 komentarjev

Če želite napisati komentar, najprej se prijavite!

Za ta članek še ni komentarjev!

Pomagajte drugim, povejte nam, kaj mislite o članku.
Nazaj na vrh strani