Po DMA, DSA in AIA se Evropska komisija pripravlja na uvedbo še enega zakonodajnega akta s tričrkovno kratico. Aktom o digitalnih trgih, digitalnih storitvah in umetni inteligenci zdaj sledi ureditev, namenjena zagotavljanju digitalne pravičnosti.
Nova kratica DFA označuje Digital Fairness Act oziroma akt o digitalni pravičnosti. Ta posega na področja, ki jih ukrepi, uvedeni v zadnjih letih, doslej niso zajeli ali pa so jih obravnavali le posredno.
Vseh podrobnosti o DFA za zdaj še ne poznamo, vendar je že jasno, da bi lahko podobno kot DSA in DMA prinesel velike spremembe. Tokrat v ospredju niso več nujno spletni velikani. Po besedah evropskih komisarjev je cilj novega ukrepa »zagotoviti pravičnejšo spletno izkušnjo«. Po doslej znanih informacijah bo novi akt zajel platforme za igre, družbena omrežja in spletno trgovanje ter njihove ponudnike in druge udeležence.
»Akt bo enako ščitil potrošnike vseh starosti, ki na spletu kupujejo različne izdelke ali plačujejo za storitve,« je sporočila Evropska komisija.
»Ukrep bo hkrati ustvaril pravičnejše konkurenčne pogoje za podjetja, kar naj bi potrošnikom v EU prineslo do 13,7 milijarde evrov prihrankov na leto.« EU ima zelo ambiciozna pričakovanja glede vpliva akta o digitalni pravičnosti na spletno okolje.
»Na voljo sta le še 2 kosa! Kupite zdaj!«, »Ponudba se kmalu izteče!«, »Začnite BREZPLAČNO preizkusno obdobje!« – S strožjo zakonodajo o varstvu potrošnikov bi lahko takšna sporočila, ki ustvarjajo pritisk na kupce, povsem izginila. Zaradi uspešnega izvajanja prejšnjih predpisov jih je že zdaj manj.
Prva točka predloga je prepoved manipulativnih trženjskih praks in tako imenovanih temnih vzorcev (dark patterns). Ti kupce usmerjajo v odločitve, ki jih sicer ne bi sprejeli, denimo z lažno trditvijo, da je izdelek skoraj razprodan. Uredili bi tudi nepoštene prakse, ki spodbujajo pretirano porabo. Za mladoletnike bi bile prepovedane funkcije, ki spominjajo na igre na srečo, na primer modela pay-to-win in pay-to-progress.
DFA bi platformam nalagal, da omogočijo izklop funkcij, ki povzročajo zasvojenost, kot so nenehna obvestila, neskončno drsenje in samodejno predvajanje videoposnetkov. Omejitve bi veljale tudi za »spremljevalce z umetno inteligenco« in splošne klepetalne robote.
DFA bi lahko otežil delo tudi vplivnežem, saj bi morali oglaševalske vsebine v vseh okoliščinah jasneje označevati, zaupanja otrok pa ne bi smeli zlorabljati. Veliko ustvarjalcev vsebin se namerno osredotoča na najstnike, ki jih nato lažje spodbujajo oziroma manipulirajo k potrošnji ali zgolj k plačevanju naročnin in finančni podpori. EU bi uvedla tudi omejitve nepoštenega prilagojenega oglaševanja in določanja cen, ki ciljata na mladoletnike ali izkoriščata občutljive podatke.
Ponudniki storitev in podjetja bi morali v skladu z aktom o digitalni pravičnosti olajšati odpoved naročnin in prekinitev digitalnih pogodb.
Uporabnike bo treba obvezno opozoriti na samodejna podaljšanja in jim ob tem ponuditi možnost odpovedi, zlasti ob izteku brezplačnega preizkusnega obdobja. Cene bodo morale biti vedno pregledne, še posebej pri dinamičnem oblikovanju cen in porabi virtualnih valut v aplikacijah, denimo pri nakupu lootboxov. Tudi pri vstopnicah za kulturne in športne dogodke bo treba jasno in natančno navesti končni znesek. S tem bi preprečili dodajanje različnih provizij v zadnjem koraku nakupa.
DFA bo prinesel tudi ukrepe na področju umetne inteligence. Potrošnikom bo treba denimo zagotoviti možnost pogovora s človekom v službi za podporo strankam. Podjetja reševanja težav ne bodo smela prepustiti izključno klepetalnim robotom in agentom umetne inteligence. Ob uporabi takšnih agentov bodo morali razvijalci tudi jasno pojasniti, kakšna pooblastila imajo. Če lahko opravljajo nakupe in s tem uporabnikom povzročijo stroške, bo treba na to posebej opozoriti.
Akt o digitalni pravičnosti je za zdaj šele predlog in do njegove uveljavitve bo preteklo še precej časa. Tudi njegova vsebina še zdaleč ni dokončna. DFA se bo pred sprejetjem zagotovo še precej spremenil, še dlje pa bo trajalo, preden ga bodo pristojni v Evropski komisiji začeli uporabljati v praksi. Podjetjem na trgu se v prihodnjem letu zagotovo še ni treba bati, da bi proti njim na njegovi podlagi sprožili preiskavo.
Komisarji pa so že nakazali, da bi bilo za podjetja bolje, če bi se tem pravilom začela čim prej prilagajati. Po načrtih bi lahko globa za kršitev DFA znašala do 6 odstotkov prihodkov podjetja v preteklem letu. Ukrep bo veljal na mednarodni ravni, zato ne bo zadeval le podjetij, ki poslujejo v EU.
