Oktobra 2025 so v okviru raziskave Cosmic Evolution Early Release Science (CEERS) z vesoljskim teleskopom James Webb (JWST) prepoznali objekt, za katerega so astronomi sprva menili, da bi lahko bil zelo zgodnja galaksija. Takšno odkritje ne bi bilo presenetljivo, saj je JWST od začetka delovanja leta 2021 našel številne skrivnostne medle lise. Domnevajo, da gre za zvezdne sisteme, ki so nastali kmalu po velikem poku in hitro dosegli presenetljivo velikost. To pomeni tudi resen izziv za teoretične modele, saj za zdaj nimamo razlage, kako je to mogoče.
Ob odkritju se je zdelo, da bo objekt z imenom Capotauro to uganko še zapletel. Kot so raziskovalci zapisali v svoji študiji, bi podatki, če gre res za galaksijo, pomenili, da je svetlobo oddajala že komaj 100 milijonov let po velikem poku. Za lažjo predstavo si poglejmo njeno starost na kozmičnem koledarju, na katerem se je veliki pok zgodil 1. januarja ob polnoči, Rimska cesta je nastala 1. marca, Zemlja 14. septembra, človek pa se je pojavil 31. decembra ob 23.52.
Na tem zgoščenem koledarju je trenutno najzgodnejša znana galaksija, ki že sama povzroča težave teoretičnim modelom, nastala do 8. januarja. Capotauro pa se je zdel še skrajnejši primer: na podlagi opazovanj so njegov nastanek umestili v zgodnje jutro 4. januarja, kar je astronomom povzročilo še več preglavic.
Vendar to ni bila edina možnost, ki jo je raziskovalna skupina navedla za ta objekt. V astronomiji se še vedno pojavlja težava, da pogosto ni mogoče ugotoviti, ali je nekaj res majhno ali pa je le zelo daleč. Pri razjasnitvi lahko pomaga rdeči premik, ki pove, koliko se je valovna dolžina svetlobe iz objekta med potovanjem podaljšala zaradi širjenja vesolja, in tako ponudi oporo pri ocenjevanju prepotovane razdalje.
V tem primeru je bil objekt viden le na posnetkih JWST pri daljših valovnih dolžinah, pri krajših pa ne. Astronomi so to uporabili za oceno razdalje in s tem starosti, vendar so vsi njihovi izračuni temeljili na predpostavki, da gre za galaksijo. Obenem so poudarili, da ne morejo izključiti možnosti, da gre za izjemno nenavadno galaksijo, ki nam je časovno in prostorsko precej bližje, ali celo za objekt znotraj naše galaksije. Zato so predlagali dodatna opazovanja, s katerimi bi natančno ugotovili, kaj pravzaprav gledamo.
F.-Y. F. Liu in sodelavci z Univerze v Edinburgu so pred kratkim storili prav to ter nova opazovanja iz junija 2026 primerjali s prvotnimi podatki iz decembra 2022. Na svoje veliko presenečenje so ugotovili, da se je Capotauro v treh letih in pol premaknil za 0,13 ločne sekunde. To se ne zdi veliko, vendar jasno potrjuje, da je Capotauro objekt znotraj naše galaksije, ne pa oddaljen zvezdni sistem iz zgodnjega vesolja, ki bi postavljal modele na glavo. Takšne galaksije se z našega zornega kota in ob upoštevanju merilnih omejitev sploh ne bi premaknile.
Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov raziskovalna skupina zdaj meni, da bi objekt lahko bil zelo hladna rjava pritlikavka, od Zemlje oddaljena približno 2.400 svetlobnih let. S tem bi bila verjetno ena najbolj oddaljenih doslej odkritih pritlikavk tipa Y. Čeprav torej ne gre za najzgodnejšo znano galaksijo, je objekt še vedno svojevrsten rekorder. Njegova temperatura bi lahko znašala okoli 350 kelvinov oziroma 77 °C, za zdaj pa ni mogoče izključiti niti možnosti, da je še hladnejši in nekoliko bližje nam.
Po besedah strokovnjakov je pomemben nauk tega odkritja, da je treba pri analizi opazovanj JWST upoštevati tudi možnost, da gre za bližnje objekte. »Rjave pritlikavke tipa Y, kakršna je Capotauro, se lahko izdajajo za populacijo galaksij z Lymanovim prelomom pri 𝑧 ≃ 30,« pišejo raziskovalci v študiji. »Zato je treba pri analizi kandidatov z izjemno velikim rdečim premikom poleg predlog za galaksije izrecno upoštevati tudi predloge za hladne rjave pritlikavke ter preveriti relativno astrometrijo, kadar so na voljo posnetki iz več časovnih obdobij.«
