Že več prejšnjih raziskav je sicer odkrilo strukture, podobne rdečim krvničkam, vendar doslej ni bilo mogoče potrditi, da gre res zanje. Zdaj pa so strokovnjaki v fosilnih ostankih dinozavra nedvoumno potrdili prisotnost rdečih krvničk, ki vsebujejo hem. Čeprav ne gre za povsem neokrnjeno dinozavrovo kri, odkritje pomeni prelomnico v paleontologiji, saj ponuja trdne dokaze, da se lahko molekule v fosilih ohranijo veliko dlje, kot smo doslej menili, da je mogoče.
Prisotnost dinozavrove krvi so potrdili v 115 milijonov let starem fosilu, in sicer v kosteh okončin dinozavra iz rodu Aratasaurus. Čeprav kri, kot že omenjeno, ni neokrnjena, je odkritje izjemno vznemirljivo, saj korenito spreminja naše razumevanje tega, kaj se lahko ohrani v starodavnih fosilih. Te nove molekularne sledi pa lahko raziskovalcem davnega življenja odprejo povsem nove poti.
Hem v rdečih krvničkah, sestavino krvi, ki sodeluje pri prenosu kisika, so prepoznali s kombinacijo kemijskih in mikroanatomskih analiz. »Kot geokemičarka sem si v tistem trenutku rekla: to bi lahko bilo nekaj res izjemnega,« je povedala Kliti Grice z avstralske univerze Curtin, avtorica študije, v kateri so predstavili rezultate. »Imamo dokaze, da se lahko strukture in molekularne sledi, povezane s krvjo, ohranijo skozi fosilizacijo, ki poteka v geoloških časovnih razsežnostih. Res je vznemirljivo videti, da so se te informacije ohranile v fosilu dinozavra.«
Do odkritja je prišla mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom univerze Curtin, ki je preučevala kosti zadnjih okončin dinozavra vrste Aratasaurus museunacionali. Ta teropodni dinozaver je pred približno 115 milijoni let živel na območju današnje Brazilije. Med preiskavami so odkrili kroglaste mikrostrukture, podobne rdečim krvničkam, vendar so za zanesljivo identifikacijo potrebovali dodatne dokaze.
Te so nazadnje pridobili z visokozmogljivo tekočinsko kromatografijo, sklopljeno z masno spektrometrijo. Pri tovrstnih molekularnih preiskavah je onesnaženje vzorcev vedno razlog za veliko skrb, vendar je v tem primeru videti zanesljivo, da hem izvira iz dinozavra. Ni bil namreč pomešan z rastlinskimi in bakterijskimi ostanki, v nasprotju s hemom, ki so ga zaznali v mikrobni plasti okoli fosila.
Ramanova spektroskopija in presevna elektronska mikroskopija sta potrdili, da je bil hem prisoten v rdečih krvničkah, ki so se ohranile v hausmanitu (Mn₃O₄), naravnem mineralu manganovega oksida. Po mnenju raziskovalcev je prav ta posebna oblika permineralizacije omogočila, da so se sestavine krvi ohranile dlje, kot je kdorkoli menil, da je mogoče.
Odkritje s trdnimi dokazi, da se lahko izvorne biološke molekule ohranijo v fosilih dinozavrov, kaže, kako nam lahko fosili omogočijo vpogled v fiziologijo davno izumrlih živali. »Zame je to morda najbolj vznemirljiv del odkritja: fosili niso nujno le kosti in minerali,« je povedala Grice. Po njenem mnenju nas odkritje tudi spodbuja, da na fosile v muzejskih zbirkah po svetu pogledamo z novimi očmi. S sodobnimi molekularnimi in kemijskimi tehnikami bi lahko kmalu odkrili ta skriti in izjemni arhiv bioloških informacij, pravi raziskovalka.
